Ključ do kvalitete našega življenja se ne skriva v denarju, ampak v naravi, katere neločljivi del smo, v našem okolju in naših medsebojnih odnosih. Etika permakulture poudarja skrb za naravo, skrb za ljudi in pravičen delež za vsa živa bitja. Spodbuja nas, da mislimo in delujemo odgovorno v odnosu drug do drugega in do zemlje, ki nas hrani. Z vrtnarjenjem po načelih permakulture lahko vsakdo ustvari svoj bujni eko vrt in oazo sprostitve.
1. OPAZUJ IN SODELUJ
Narava dela za nas, če mi delamo z naravo in ne proti njej. Vsak vrt ali vrtiček je edinstven in ima svoje posebne naravne pogoje. Pri permakulturnem vrtnarjenju opazujemo rast na vrtu, se učimo iz lastnih napak in se prilagodimo. Delujemo tam, kjer bo naše delo obrodilo sadove, zato izberemo in posadimo le rastline, ki bodo lahko uspevale v danih pogojih. Spremljamo dogajanje na vrtu ter vanj posegamo le na okolju prijazen način. Vsako živo bitje na vrtu ima namreč svojo pomembno funkcijo. Vsak problem pa v sebi tudi že skriva svojo rešitev, če jo le znamo videti.
2. UJEMI IN ZADRŽI ENERGIJO
Vsa živa bitja za življenje potrebujemo energijo. Samo zdravi in stabilni ekosistemi so dovolj močni, da se obdržijo tudi v času manj ugodnih razmer. Vsak košček prazne zemlje, ki je, brez rastlin, izpostavljena sončni pripeki, vetru ali mrazu predstavlja izgubljeno energijo. Rastline sončno energijo ujamejo in nam tako omogočajo, da se z njo hranimo. Več kot bo na našem vrtu raznovrstnih rastlin bolj bogata in globoka bo prst. Uspešno bo zadrževala vlago in ogljik ter dajala dom številnim majhnim in koristnim bitjem. In iz takšne zemlje bo zrasel zdrav in bogat pridelek, ki bo prispeval k našemu zdravju in veselju.
3. IZKORISTI MOŽNOSTI
Permakultura še posebej poudarja pomen samopreskrbe. Hrana, ki jo najdemo na policah trgovin je vedno manj kvalitetna in bolj draga. Zakaj ne bi vsaj del hrane, ki jo potrebujemo pridelali sami? Tudi tisti, ki nimate svojega zelenjavnega vrta, lahko v okolici hiše del okrasnega rastlinja zamenjate z jagodičjem in na del zelenice postavite visoko gredo, v kateri bo z malo truda zrasla okusna domača zelenjava. V mestu lahko pridelke gojite na terasi, balkonu ali okenski polici. Če imate to možnost, lahko vrtiček najamete. Izgovori, “na vrtu je preveč dela” ali “za vrtičkanje nimam časa”, so neutemeljeni, če vrtičkati sploh še niste poskusili. Od domačega zdravega pridelka nas loči le odločitev, nekaj malega načrtovanja in dobra volja.
4. SAMONADZORUJ IN UPOŠTEVAJ POVRATNE INFORMACIJE
Intenzivno kmetijstvo je z uporabo kmetijske mehanizacije in fitofarmacevtskih sredstev v nekaj desetletjih zemlji odvzelo več kot nam je lahko dala. Permakultura nam omogoča, da z vrtnarjenjem po njenih načelih z majhnimi koraki, a vztrajno, naši zemlji vrnemo življenje. Naš vrtni ekosistem moramo zasnovati tako, da bo sposoben preživeti samega sebe skoraj popolnoma brez našega posredovanja. Opazujemo dogajanje na vrtu, samonadzorujemo naše poseganje vanj in upoštevamo povratne informacije. Opustimo sajenje v ločene, ravne vrste in dovolimo rastlinam, da bujno rastejo “malo po svoje” in se medsebojno podpirajo pri rasti.
5. UPORABLJAJ OBNOVLJIVE VIRE
Permakultura nam ponuja praktična znanja, s katerimi se naučimo bolje uporabiti razpoložljive obnovljive vire, da z manj truda dobimo več pridelka. Izkoristimo moč naravnih procesov in delovanje majhnih živalic, ki živijo v prsti. V visokih gredicah s pomočjo naravnih odpadnih materialov (odlomljene veje dreves, pokošena trava, slama, odpadna ovčja volna, kompost iz organskih odpadkov, hlevski gnoj) ustvarimo dodatno energijo za rast pridelka. Umetnih gnojil tako ne potrebujemo. Razkrajanje materialov v gredici ustvari toplo in vlažno okolje ter rahel humus, v katerem naše rastline bujno uspevajo. Za manjšo izgubo ustvarjene energije rastline še dodatno zastremo in tako preprečimo tudi rast plevela.
6. NE PROIZVAJAJ ODPADKOV
Odpadek je neuporabljen vložek našega truda, naj bo v delu, času ali denarju. Zato, preden nekaj zavržemo, dobro premislimo o svojih potrebah in zmožnostih. Na primer iz kuhinjskih odpadkov naredimo svoj kompost namesto, da jih zavržemo v smeti. S kompostiranjem in vrtnarjenjem v visokih gredah iz naravnih materialov ustvarjamo rahel humus, ki ga lahko uporabimo tudi za zasaditev cvetličnih in zeliščnih lončkov. Prihranimo pri denarju za nakup vrtne zemlje, se izognemo novi odpadni embalaži in tako prispevamo k ohranjanju našega okolja. Presežek pridelka shranimo za zimo, ga delimo ali zamenjamo z drugimi.
7. NAČRTUJ OD CELOTE PROTI PODROBNOSTIM
Permakultura nas spodbuja, da na vrtu stopimo korak nazaj in si vzamemo čas za spoznavanje vzorcev narave, ki so najboljši zgled in navdih pri načrtovanju našega malega vrtnega ekosistema. Vedno upoštevamo »veliko sliko« preden se lotimo svojega malega projekta. Hrbtenica našega sistema naj bosta energijska učinkovitost in preprostost rešitev, ki jih bomo izbrali. Izhajamo iz vrta kot celote in šele, ko so nam znani vsi pogoji (veter, sonce, živali, rastline) določimo posamezna področja in podrobnosti za nove vrtne prebivalce.
8. ZDRUŽUJ NAMESTO LOČUJ
Živ in zdrav ekosistem je združba živahnih povezav in odnosov, zato se pri permakulturnem vrtnarjenju odločamo za mešane posevke. Različne rastline zasadimo tako, da lahko medsebojno zadovoljujejo svoje potrebe in se podpirajo pri rasti. Ugotovitev ekologije, da so odnosi in povezave med stvarmi enako pomembne kot stvari same, velja tudi za naše družbeno življenje v lokalni skupnosti. Če si med seboj pomagamo je delo lažje in hitreje narejeno.
9. ZAČNI Z MALIM IN RASTI POČASI
Kadar delamo majhne korake in se odločamo za majhne rešitve, lažje ocenimo posledice svojih dejanj, naša okolica pa jih hitreje sprejme za svoje. Tisti, ki šele začenjate s permakulturnim vrtnarjenjem, ne bodite neučakani in raje začnite z malim vrtičkom. Ena gredica bo sčasoma prerastla v pravi vrt, vmes pa se boste veliko novega naučili in si nabrali dragocenih izkušenj. Ker boste svoj vrt dobro poznali, ta ne bo še eno breme, ampak prostor užitka, ki vam bo poleg sprostitve dal tudi obilo zdravega pridelka.
10. UPORABLJAJ IN CENI RAZNOLIKOST
Raznolikost je bistvo vsega življenja. Na permakulturnem vrtu jo ohranjamo ne le zaradi lepote narave, temveč tudi zato, ker nam ponuja varnost v primeru sprememb in nevšečnosti v našem okolju. Ekosistem raznovrstnih rastlin je uspešnejši v boju s škodljivci in vremenskimi vplivi. Na vrt posadimo ne le različne vrste pridelka, ampak tudi različne sorte istega pridelka. V primeru, da izgubimo pridelek zgodnejše sorte, nam bo tako še vedno ostane zdrav pridelek poznejše sorte.
11. USTVARJAJ STIČIŠČA EKOSISTEMOV
Vse na svetu in v naših življenjih ima svojo mejo. Dogajanje »na robu« je navadno bolj zanimivo in nosi večji potencial za razvoj kot dogajanje na »glavni sceni«. Področje, kjer se srečata gozd in travnik je veliko bolj produktivno in naseljeno kot vsak posamezen ekosistem zase. Na permakulturnem vrtu, zato poskušamo ustvariti čim več takšnih področij. Sadimo drevje in grmičevje, ki naj se izmenjuje z dvignjenimi gredicami, v katerih gojimo zelenjavo, zelišča in cvetje. Višje rastline s svojimi krošnjami nižjim zagotavljajo zaščito pred močnim soncem in zavetje pred vetrom, nižje pa s svojim vonjem in cvetenjem v njihove krošnje privabijo koristne živali, ki se prehranjujejo s škodljivci.
12. REAGIRAJ NA SPREMEMBE
Spremembe so edina stalnica v naših življenjih. Mnoge, na primer klimatske spremembe, degradacija okolja, izumiranje živalskih vrst, vojne, svetovna gospodarska kriza, ipd., v nas izzovejo občutek strahu in nemoči. Pa vendar nismo popolnoma nemočni. Sami se namreč odločamo, kako se bomo na te spremembe odzvali. Pasivno ali aktivno. S pomočjo etike, načel in praktičnih metod permakulture lahko tudi znotraj kompleksnosti današnjega sveta in v danih okoliščinah oblikujete lastno prakso kakovostnega življenja, ki skrbi za naravo in jo ohranja tudi za naše potomce.
Z upoštevanjem permakulturnih načel lahko vsak izmed nas prispeva nekaj malega za boljši jutri. Iz majhnega pa zraste veliko! Verjamemo, da lahko skupaj spremenimo svet na bolje.
SI PRIPRAVLJEN NA SPREMEMBO? Zasadi svoj permakulturni vrtiček z visokimi gredicami Plantera.
