Stročnice so na vrtu dobrodošle ne le kot okusna vrtnina, temveč tudi, ker jih zaradi njihove sposobnosti pretvarjanja dušika v pomembna hranila lahko izkoristimo kot rastline za zeleno gnojenje.
Stročnice so edine rastline, ki lahko s pomočjo posebnih bakterij, ki živijo na njihovih koreninah, dušik iz zraka pretvorijo v hrano zase. Za seboj v tleh pustijo nekaj dušika tudi za rastline, ki jih sadimo za njimi. Po spravilu pridelka vrhnji del rastline odrežemo, korenine stročnic pa pustimo v zemlji, da opravijo svojo nalogo.
»S sajenjem stročnic prispevamo k izboljšanju prsti in blažitvi podnebnih sprememb.«
Zaradi svojih edinstvenih lastnosti so stročnice prve v kolobarju na vrtu. Za njimi posadimo največje požrešneže med vrtninami, to so kapusnice, predvsem zelje, cvetača in ohrovt. Lahko pa tudi kumarice, buče, bučke in solatnice.
Ravno nasprotno pa se stročnice ne razumejo z vsemi rastlinami iz rodu lilijevk – čebul. Zato jih ne sadimo na gredico, kjer smo v lani pridelovali čebulo, česen, por ali šalotko.
Najbolj poznani stročnici na našem vrtu sta fižol in grah, medtem ko so bob, leča in čičerika po krivici nekoliko pozabljene vrtnine.
V času naših babic so imele stročnice ključno vlogo v prehrani, saj so predstavljale dragocen nadomestek mesa, ki se je znašlo na mizi le ob koncu tedna in ob večjih praznikih.
Stročnice so pomemben del zdravega načina prehranjevanja, saj predstavljajo izjemno bogat vir kvalitetnih rastlinskih beljakovin, ki jih potrebujemo v vsakodnevni prehrani.
»Če želimo narediti nekaj dobrega za svoje zdravje, vsak dan pojejmo vsaj pol skodelice stročnic.«
Redno uživanje stročnic znižuje raven holesterola, pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in telesne teže, lajša zaprtje, visok krvni tlak in sladkorno bolezen tipa 2 ter zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja ter raka.
Stročnice so v vsakodnevni prehrani vsestransko uporabna vrtnina, saj z njimi lahko pripravljamo vse obroke, od glavnih jedi do juh, solat in sladic.
Stročnice so ene najstarejših gojenih vrst rastlin. Zanje je značilna skupna oblika plodov s semeni – stroki, od tod tudi ime – stročnice. Uvrščamo jih v družino metuljnic, ki so ime dobile po značilni metuljasti obliki cvetov in s približno 18.000 znanimi vrstami predstavljajo tretjo največjo družino rastlin. Med njimi je kar 41 vrst stročnic, ki jih gojimo za prehrano, krmo za živino ali v druge ekonomske namene, a se z izjemo fižola in graha te sicer zelo zdrave vrtnine le redko pojavijo na naših mizah.